Svetovni dan preprečevanja samomora, ki ga vsako leto obeležujemo 10. septembra, letos prvič poteka pod geslom »Spreminjajmo razumevanje samomora«. Cilj gesla, ki bo aktualno do leta 2026, je ozaveščanje o tem, kako pomembno je, da spreminjamo način pogovora o samomoru in njegovo razumevanje. Gre za premik od kulture tišine in stigme h kulturi odprtosti, razumevanja in podpore, kar zahteva sistemsko spremembo. Na ta način lahko ustvarimo bolj podporno in sočutno družbo, v kateri bo samomor mogoče preprečevati. Zaradi samomora letno po svetu umre več kot 700.000 oseb. V Sloveniji smo v letu 2023 beležili 358 samomorov, kar je manj kot leto poprej.
Psihologinja doc. dr. Saška Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ): »V letu 2023 je zaradi samomora v Sloveniji umrlo 358 oseb, od tega je bilo 295 moških in 63 žensk. Med vsemi smrtmi, ki smo jih v letu 2023 zabeležili v Sloveniji med prebivalci s stalnim prebivališčem v Sloveniji (N = 21 540), je delež smrti zaradi samomorov znašal 1,67 %. Leta 2023 je skupni samomorilni količnik v Sloveniji (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) znašal 16,96 in je najnižji od količnikov v preteklih desetih letih. V obdobju 2014 – 2023 je med posameznimi leti sicer prihajalo do nihanja samomorilnega količnika, vendar je že več let opazen trend upadanja. Podatki na podlagi triletnih drsečih povprečji sicer kažejo, da se je stopnja samomora v zadnjih letih stabilizirala. Zaradi samomora je v letu 2023 umrlo več kot 4,5-krat več moških kot žensk. Razen pri višjih starostnih skupinah (75 +) je bil samomorilni količnik v letu 2023 v primerjavi z letom poprej nižji pri vseh starostnih skupinah. Podatki so vsekakor vzpodbudni za nadaljnje delo na področju preprečevanja samomora, kar še naprej ostaja naloga celotne družbe in nekaj, čemur se je treba posvečati skozi celo leto.«
Rumeno oranžna pentljica – Podpora in solidarnost z osebami, ki so bližnjega izgubili zaradi samomora in pomen pogovora
Bližnji in svojci, ki so koga izgubili zaradi samomora ali so se soočali s samomorilno stisko bližnjega, so lahko tudi sami v stiskah in so še posebej ogrožena, a žal velikokrat spregledana skupina. Mednarodni simbol za izraz sočutja do vseh, ki so zaradi samomora koga izgubili, je rumeno-oranžna pentljica. Kako pomemben je sočuten in odkrit pogovor o samomoru, se zrcali tudi skozi geslo Svetovnega dneva preprečevanja samomora 2024-2026 in spremljajoče aktivnosti, ki jih zaobjema slogan ‘Pričnimo pogovor’. Slogan je lahko spodbuda za posameznike, skupnosti, organizacije in politične odločevalce, da bi sodelovali v odprtih in iskrenih razpravah o duševnem zdravju in samomoru. S pogovorom o teh pomembnih vsebinah, predvsem pa s sodelovanjem med sektorji, lahko ustvarimo bolj podporno in sočutno družbo, v kateri bo samomor mogoče preprečevati.
Univerza na Primorskem letos organizira že drugi Dan povezovanja ljudi z izkušnjo samomorilnega vedenja ali izgube zaradi samomora, ki je namenjen osebam, ki so bile v samomorilni stiski, kot tudi bližnjim in žalujočim. Dan bo potekal v starem mestnem jedru Kopra, dne 27. 9. 2024 v avli Armerije, v prostorih Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Izr. prof. dr. Vita Poštuvan, Nacionalna predstavnica Slovenije pri mednarodni zvezi za preprečevanje samomora, je povedala: »Dogodek je namenjen širši javnosti, zlasti mladostnikom, njihovim staršem, strokovnim delavcem in vsem, ki jih tematika zanima. Geslo letošnjega dogodka je: “V stiski nismo sami”. Dogodek bo nudil pester program aktivnosti, vključno z interaktivnimi delavnicami in predavanji za mladostnike, študente ter odrasle, in tržnico organizacij za pomoč mladim v stiski. V okviru dogodka bomo otvorili tudi razstavo ustvarjalnega natečaja “A (se) štekaš?!?”, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali tudi videoposnetke o pomoči osebam v samomorilni stiski.«
Pomoč ljudem v stiski
V Slovenskem združenju za preprečevanje samomora je večina aktivnosti usmerjenih v strokovno psihološko pomoč ljudem, ki so v čustveni stiski ali pa ne obvladajo več življenjskih težav. V 18 slovenskih mestih je vzpostavljena mreža svetovalnic Centra za psihološko svetovanje Posvet – Tu smo zate, kjer je na voljo brezplačna pomoč odraslim, osem svetovalnic pa sprejema tudi mladostnike. Samo Mirt Kavšek, predsednik Slovenskega združenja za preprečevanje samomora, katerega del je Center za psihološko svetovanje POSVET, je povedal: »Problemi klientov so povezani z različnimi področji življenja: odnosi v partnerskem in ali družinskem življenju, težave v medosebnih odnosih, težave na delovnem mestu, identitetna kriza v času odraščanja. Srečujemo pa se tudi s hujšimi stiskami, ko klienti že razmišljajo o samomoru. Če gre za začetke samomorilnih misli, kjer lahko pomaga strokovno voden pogovor in čustvena podpora, ostaja klient v obravnavi na Posvetu. Če pa gre za resnejše težave z jasno izoblikovanimi mislimi na samomor in celo načrtom, kako ga izvesti, pa je nujna takojšnja napotitev v ustrezne specialistične službe, k psihiatru. Pomemben del preventivnega dela pri samomorilni ogroženosti, ki jo opravljajo svetovalci Posveta, je prav tovrstno pravočasno odkrivanje in napotitev v ustrezno obravnavo.«
Akcijski načrt 2024 – 2028 za področje preprečevanja samomora
Resolucija nacionalnega plana za duševno zdravje – MIRA vključuje tudi prioritetno področje preprečevanja samomora. Prioritetne naloge znotraj področja preprečevanja samomora sprejema in usmerja Interdisciplinarna skupina za preprečevanje samomora , ki jo koordinira NIJZ. Sestavljajo jo strokovnjaki različnih področij, ki s svojim znanjem in izkušnjami naslavljajo različne ravni ukrepanja za preprečevanje samomora – od promocije duševnega zdravja, aktivnosti ozaveščanja in destigmatizacije, identifikacije ogroženih, dela z ogroženimi, do žalovanja in dela s svojci ter beleženja samega pojava. V letu 2023 je bil pripravljen akcijski načrt za obdobje 2024 – 2028, ki je trenutno v pregledu na Ministrstvu za zdravje.
Več o programu MIRA je na voljo na https://www.zadusevnozdravje.si/
VIRI POMOČI
Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik. Po potrebi bo predpisal zdravljenje, napotil k specialistu (kliničnemu psihologu ali psihiatru) ali na druge oblike pomoči.
Kadar je stiska zelo huda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na:
– dežurnega zdravnika,
– dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice,
– urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (od pon. do pet. med 8.00 in 15.00; 01 475 06 70),
– Center za mentalno zdravje (01/5874 942; izven delovnega časa Centra za izvenbolnišnično psihiatrijo) ali
– reševalno službo (112).
Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na TELEFONE ZA POMOČ V STISKI
– Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
– Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
– Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (od ponedeljka do petka med 12. in 22. uro; ob sobotah, nedeljah in praznikih med 18. in 22. uro).
– TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen.
Drugi viri pomoči in informacij
– Zivziv.si
– Mladinska spletna svetovalnica www.tosemjaz.net
– Svetovalnice za psihološko pomoč Posvet Tu smo zate: Na svetovanje se klienti lahko naročijo po telefonu 031 704 707 vsak delovni dan med 9. in 19. uro ali po e-pošti info@posvet.org
