Vsakdo ve, kaj je družina. Večina med nami je leta in leta svojega zorenja preživela v njej, mnogi jo ustvarijo in živijo v taki ali drugačni družinski skupnosti.Družina se tako kot posameznik razvija in prehaja od enega do drugega življenjskega obdobja. Ob teh prehodih je družina ranljiva, pogosto je v stresu, ki prizadene enega ali več družinskih članov. Ob takih kriznih prehodih zato družina pogosto potrebuje pomoč. Lahko jo dobijo posamezni družinski člani ali pa celotna družina. V družini so družinski člani medsebojno povezani, zato težave enega družinskega člana vplivajo tudi na vse preostale družinske člane. Prav tako sprememba pri vsakem posamezniku zahteva spremembe pri vseh ostalih. Vsako življenjsko obdobje družine prinaša do neke mere vnaprej določene spremembe, naloge in probleme.
Družina in vsak par gre skozi naslednja življenjska obdobja:
- Prva faza je ustvarjanje partnerstva oziroma nove družine. To obdobje zahteva osamosvojitev od primarne družine, prevzemanje čustvene in finančne odgovornosti zase. Ta prehod je lahko težaven tako za mlada dva kot za njuni družini, ki morata sprejeti to spremembo.
- Družine z majhnimi otroki oziroma sprejemanje starševstva. To obdobje zahteva sprejemanje novih vlog in prinaša veliko obremenitev. Stari starši so lahko mladim v pomoč, če pa vsiljujejo preveč pomoči, lahko spravijo mlade starše v stisko zaradi občutkov nezadostnosti in nekompetentnosti.
- Naslednjo fazo zaznamuje otrokova adolescenca. To je težko obdobje tako za otroke kot starše. Potrebna je nova prilagoditev v medsebojnih odnosih, ki zahteva povečanje družinske fleksibilnosti, da bi družina lahko sprejela večjo neodvisnost otrok in krhkost starih staršev. Partnerski odnos pogosto zaznamuje »kriza srednjih let«.
- Obdobje praznega gnezda pomeni, da partnerja ostajata sama s svojim partnerskim odnosom. To obdobje lahko pomeni priložnost za njun odnos, lahko pa pride do ločitve, nezvestobe.
- Družina v kasnem življenjskem ciklu zahteva sprejemanje spreminjanja generacijskih vlog in soočanje z izgubami, kot so upokojitev, pešanje psihofizičnih moči, pogoste bolezni in končno smrt enega od zakoncev. Ponavljajoča se izkušnja ostarelega zakonskega para je predvsem izguba, kar je pogosto vir hudih duševnih stisk.
Poleg teh predvidenih stresorjev, pa lahko družino prizadenejo tudi nepredvidljivi dogodki, ki zamajejo družinsko ravnotežje. Taki stresorji so predčasna smrt, kronična bolezen, nesreča, invalidnost. Družina je zelo obremenjena, kadar se ob predvidenih stresorjih sooča tudi z nepredvidenimi. Takrat lahko zastane v razvoju, oziroma postane nefunkcionalna in potrebuje pomoč. Ena od oblik pomoči družinam v krizi je tudi družinska terapija.
Ana Gorše Goli, prof. soc. ped., družinska terapevtka
Objavljeno: Dobro jutro, 2.6.2007
