Tesnoba (pravimo ji tudi anksioznost ali pa bojazen) je eno izmed čustev. Čustva so del naše opreme za preživetje in vsako čustvo ima svojo funkcijo. Tesnoba sodi med neprijetna čustva, kamor uvrščamo na primer tudi jezo, strah, gnus in zavist. V grobem je funkcija neprijetnih čustev varovanje pred nevarnostmi in spreminjanje situacij, ki za nas niso ugodne. Prijetna čustva nam povečujejo kvaliteto življenja, medtem ko nam neprijetna čustva omogočajo preživetje in nas ščitijo pred nevarnostmi.
Tesnoba je povsem običajno in za preživetje potrebno čustvo, ki ga doživljamo vsi ljudje. Nekaj znakov tesnobe v mnogih vsakdanjih situacijah je popolnoma normalen pojav. Nizko in srednje intenzivna tesnoba nas aktivira (npr. učenje pred izpitom, priprava pred sestankom, napetost pred in med športnim tekmovanjem itd.). Tesnoba pa postane problematična, ko je je tako intenzivna, da nas začne ovirati pri vsakdanjih aktivnostih in ko smo tesnobni v situacijah, ko ni realne nevarnosti ali ko smo tesnobni že dalj časa pred soočenjem s problematično situacijo ali pa še dolgo po njej.
Tesnobo ljudje doživljamo na različnih nivojih. Na telesnem nivoju aktivira naše telo za beg ali boj. Da bi se torej telo pripravilo na akcijo, se večja količina krvi prestavi v mišice, srce pa začne močneje utripati, krvni pritisk se dvigne, žleze izločajo stresne hormone, dihanje postane hitrejše, napnemo mišice, potimo se, imamo prebavne motnje, vrti se nam, vid postane meglen, slabo nam je. Gre za star odziv našega organizma, ki nam je v preteklosti omogočil preživetje v nevarnih situacijah v naravi. Dandanes se sicer srečujemo z drugačnimi »nevarnostmi«, pri katerih ni potrebno aktivirati celega telesa za boj ali beg, vendar pa je odziv našega telesa enak, kot je bil v pradavnini. Na čustvenem nivoju ljudje opisujejo doživljanje tesnobe kot strah, napetost, zaskrbljenost, vznemirjenost, nervoznost. Znaki tesnobe pa se kažejo tudi na miselnem področju; ljudje opazijo samo nevarne vidike neke situacije, misli pa jim švigajo tako hitro, da se sploh ne morejo skoncentrirati. Vedenje postane neorganizirano in neučinkovito. Zaradi neprijetnega občutka, ki ga doživljamo ob močni tesnobi, se situacijam, v katerih smo jo doživeli, radi izogibamo in iz njih pobegnemo. Vendar pa tovrstni odziv še povečuje intenzivnost tesnobe. Ko se tesnoba aktivira, se mnogi ljudje tega zelo prestrašijo. Nekateri si jo tudi napačno razlagajo (npr. kot znake infarkta, izgube kontrole ali duševne bolezni).
Tesnoba je zelo pogost problem. Eden od 10 ljudi vsaj enkrat v življenju išče pomoč zaradi problemov, povezanih s tesnobo. Tesnobo se lahko naučimo ustrezno obvladovati in jo zmanjšati, da nas ne bo več ovirala pri vsakodnevnem funkcioniranju. Pri tem nam lahko pomaga ustrezno usposobljen strokovnjak.
asist. mag. Sana Čoderl, univ. dipl. psih.
specialistka klinične psihologije
Objavljeno: Dobro jutro, 25.10.2008
