Smo izčrpani – potrebujemo dopust?

Ko postanete pri delu neučinkoviti in začnete sebe tolažiti, drugim pa pojasnjevati, da ste izčrpani in preutrujeni ter da bo dopust spremenil vse, je čas, da se zamislite in se vprašate, če niste na poti izgorevanja.Od dopusta, počitnic ali prostih dni pričakujete, da se boste vrnili nazaj na delo in v vsakdanji ritem življenja dobrega počutja, polni moči in nove energije. Če se to ne zgodi, je dobro, da postanete pozorni na znake, ki lahko pomenijo izgorevanje, zlasti ko se ti stopnjujejo po intenziteti ali po številu, vi pa ste se doslej nanje odzvali le s povečano aktivnostjo:

  • kronična utrujenost, ki ne mine po počitku,
  • napadi hitrega bitja srca ali panični napadi,
  • motnje spanja,
  • motnje spomina,
  • občutek razočaranja nad ljudmi – stiki z ljudmi vas obremenjujejo,
  • občutek nemoči,
  • zanikanje telesne utrujenosti, bolečine, razdražljivost in upad energije,
  • občutek ujetosti v način življenja,
  • jeza, cinizem,
  • nezmožnost obvladovanja čustev,
  • negativizem, občutki krivde zaradi objektivne nemoči…

Izgorelost je bolezen tistega, ki vedno več zahteva od sebe kot od drugih. Temeljne potrebe ostajajo nezadovoljene, energetske rezerve pa se izčrpajo.

Izgorevanje je kroničen proces in poteka v zaporednih fazah: od stanja izčrpanosti, kjer je značilna izrazita storilnostna usmerjenost, občutek odgovornosti in občutek, da nas vsi potrebujejo, preko stanja ujetosti, za katerega je značilen občutek nemoči, da bi karkoli spremenili, do stanja adrenalne izgorelosti, ko človek ne zmore več nobenih naporov, pojavi se občutek splošne odtujenosti od sebe in drugih. Koncentracija je zmanjšana, spomin oslabljen, pojavijo se hudi depresivni simptomi, ki lahko pripeljejo tudi do samomora. Izgorevanje se stopnjuje dolgo in brez jasnih prehodov in privede do dejanskega upada delovnih sposobnosti in oteženega ali onemogočenega vzpostavljanja psihofizičnega ravnotežja.

Kaj lahko storite zase? Če se znaki izgorelosti pojavljajo dalj časa ali se stopnjujejo, če so prisotne osebne okoliščine, ki pomenijo večje tveganje, npr. depresivnost kot osebnostna poteza, ranljivost, vestnost, storilnostno pogojena samopodoba in imate občutek, da sami ne zmorete postaviti omejitev, se oglasite na Centru za psihološko svetovanje Posvet, kjer vam bomo prisluhnili vsak delovni dan med 12. in 19. uro in vam svetovali.

Tatjana Penšek Slivar, univ. dipl. psih.

Objavljeno v Dobro jutro, 30. 9. 2008

Program Psihološko svetovanje posameznikom, parom in družinam v duševni stiski financirajo: