Ko govorimo o starosti, imamo navadno v mislih zgolj človekovo kronološko starost in morda še njegovo telesno zdravje. Ob tem pozabljamo, da ima starost poleg biološkega vidika tudi socialni, subjektivni in vedenjski vidik. Namen prispevka je predstaviti spremembe v starosti in stiske, ki iz njih izhajajo. Poleg tega želimo posebej omeniti tiste, ki tudi v tem življenjskem obdobju ostajajo zadovoljni, vitalni, ustvarjalni in aktivni na več področjih življenja ter izpostaviti nekaterevarovalne dejavnike stisk in nezadovoljstva v starosti. Najpogostejši izvor stisk v starosti so izgube, bodisi ljubljenih oseb (parter, prijatelji) bodisi v obliki dogodkov, kot je upokojitev. Ta poleg izgube dela, ki je posameznika izpolnjevalo vrsto let, povzroči tudi izgubo statusa in sodelavcev. Oži se krog prijateljev in znancev, novega pa nekateri starostniki ne zmorejo ali znajo poiskati. V obdobju staranja se zmanjšujejo tudi posamezne telesne in duševne sposobnosti. Osebnim stiskam se lahko pridruži še splošen odnos okolice do starejših, pogosto tudi ravnanje bližnjih, ki v svoji skrbi za starostnika hote ali nehote zmanjšujejo starostnikov nadzor nad lastnim življenjem. Ob vsem tem postajajo starostniki vedno bolj sami in osamljeni, z občutki nekoristnosti, nezaupanja vase, kar povzroči zmanjšanje samospoštovanja, ki mu lahko sledi brezvoljnost ali celo depresivnost.
Naštete stiske lahko spremljajo tudi zlorabe, od katerih so najpogostejše namerne ali nenamerne čustvene zlorabe. Povzroči jih prevelika skrb za starostnika, pomanjkanje časa ali informacij o možnih oblikah pomoči za starostnike, izrečena ali neizrečena pričakovanja otrok o pomoči, ki naj bi jo starostnik nudil svojim otrokom ali neupoštevanje različnih potreb starostnika.
Po drugi strani pa skrb za starejšega družinskega člana lahko povzroča stisko tudi osebi, ki zanj skrbi. Posledica dolgotrajne obremenitve, ki presega zmožnosti negovalca, je izgorelost, ki ne škodi le negovalcu samemu, ampak tudi njegovi družini in predvsem starostniku, za katerega skrbi.
Kljub naštetim izgubam ter s tem povezanimi stiskami in občutki nemoči, pa zmorejo nekateri starostniki tudi v teh letih življenja ostati aktivni in živeti zadovoljno življenje. Dejavniki, ki pripomorejo k temu, so povezani s fizičnim in psihosocialnim delovanjem posameznika. Pri prvih gre predvsem za preventivo pred kroničnimi boleznimi ali demenco (navade, povezane z zdravjem, telesna aktivnost ipd.), pri drugih pa je pomemben starostnikov občutek avtonomnosti in kontrole, neformalna socialna podpora oziroma socialna mreža (družina, vključenost v dnevne centre ipd.) ter tudi posameznikova lastna predstava in pričakovanja o tem obdobju življenja.
Tako starejša populacija kot tudi širša družba pa včasih pozabljata na to, da stari ljudje skozi stoletja niso bili cenjeni in spoštovani brez razloga. S svojim znanjem, izkušnjami in modrostjo so, tako kot mladi, ustvarjali ter bogatili kulturo in življenja ljudi, vključno z nami. Ker pomoči, ko bi jo potrebovali, sami včasih ne zmorejo poiskati, jim jo lahko s pripravljenostjo poslušati in slišati jih ponudimo tudi mi sami.
Podatki o možnih oblikah pomoči starostnikom, izobraževanje o težavah v starostnem obdobju, odkrit pogovor v družini lahko veliko pripomorejo k bolj kvalitetnemu življenju starostnika in tistih, ki skrbijo zanj. Kadar pa ocenimo, da o teh svojih občutkih, strahovih ne bomo zmogli spregovoriti v domačem okolju, ali pa mislimo, da nas ne bodo razumeli, je dobro, da poiščemo pomoč strokovnjaka. Pogovor z njim bo lahko omilil stiske in strahove, preden bi ti morda prerasli v še večjo stisko.
Tako strokovnjaki kot starejši osebi bližnji lahko pripomoremo k temu, da bi čim več starostnikov pritrdilo in predvsem doživelo, kar je zapisal Albert Einstein: »Tudi starost ima lahko čudovite trenutke«.
Jana Dragar, soc. del.
Alenka Klemenčič, univ. dipl. psih.
Urška Arnautovska, univ. dipl. psih.
