Življenje posameznika je sestavljeno iz obdobij, ko imamo občutek, da nam gre dobro, smo veseli, sproščeni, zadovoljni in zaupamo v svoje sposobnosti. V družbi se čutimo sprejeti, zaželeni in koristni. Smo aktivni, izpolnjujemo in obvladamo vsakodnevne obveznosti in zadolžitve, doživljamo uspehe in potrditve.Pogosto pa izkusimo tudi spremenjeno situacijo, ki je lahko posledica velikih čustvenih obremenitev, ki jih doživljamo ob nesrečah, boleznih, smrtih bližnjih oseb in različnih drugih izgubah v življenju. Možno pa je, da v vsakodnevnem delovanju doživljamo vedno več preprek, ki nas ovirajo pri doseganju zastavljenih ciljev. Postajamo tesnobni, negotovi vase, brezvoljni, obupani. Ti občutki so lahko povezani z različnimi področji, pomembno pa je, da prepoznamo dejavnike, ki povzročajo našo stisko.
Lahko je to spremenjena situacija v službi. Dela je vsak dan več, postaja obremenjujoče in kljub trudu, ki ga vložimo, ne zmoremo opraviti vseh obveznosti. Ali pa nadrejeni zahtevajo, da naloge opravljamo na način, s katerim se ne strinjamo. Morda je sodelavec hitreje napredoval ali pa ima boljše pogoje zaposlitve?
Se dogajajo spremembe v partnerskem odnosu? Ima partner manj prostega časa, nam izkazuje manj pozornosti, nas ne povabi več v družbo, kino, gledališče, na zabavo? Se ne pogovarja več o načrtih za prihodnost? Se kar ne moremo znebiti misli, da nas bo zapustil?
Ali pa smo morda ob zaključku šolanja, pa ne vemo, kako naprej. Razmišljamo tako o zaposlitvi, kot tudi o nadaljevanju študija, ob tem pa prelagamo učenje iz dneva v dan, zaključni izpit in/ali diploma pa se izgubljata nekje v prihodnosti. Se morda bojimo odraslosti, povezane z odgovornostjo?
Nas skrbi za otroke, ki so popustili pri učenju, hočejo uveljavljati svojo voljo in ne poslušajo naših nasvetov? Doma je vedno več prepirov, s partnerjem nisva več enotna glede tega, kako otroke vzgajati; jim popuščati ali pa od njih več zahtevati. Nismo več prepričani, da bodo uspešno končali šolo, se zaposlili in osamosvojili. Domov se ne vračamo več z veseljem, težko opravljamo gospodinjstvo in druge domače obveznosti? Prijateljem ne moremo več sproščeno pripovedovati, kako prijetno smo preživeli vikend in kako bistri so naši otroci?
Večinoma se s temi spremembami soočimo, jih poskušamo na različne načine premagati, obiti. Vsaj začasno si lahko postavimo manjše ali drugačne cilje, razmišljamo o načinih, ki so nam včasih pomagali premagati težave, iščemo situacije ali aktivnosti, kjer se vsaj začasno sprostimo.
Kadar pa ne najdemo možnosti, da bi probleme rešili in se vrtimo v »začaranem krogu«, postaja življenje vse bolj naporno, polno dilem, včasih tudi brez smisla. Neuspeli poskusi reševanja težav pa še poglobijo občutke neuspeha, prikrajšanosti, izgube. Postajamo vedno bolj tesnobni, obupani in brezvoljni. Vrtimo se v začaranem krogu, preizkusili smo že vse rešitve, pa ni nič bolje. Občutek imamo, da gre vsem ljudem bolje od nas, da nikomur ni več mar za nas, da nas nihče ne ceni. Potrebujemo pomoč strokovnjaka, s katerim bomo skupaj iskali nove načine reševanja problemov.
Anka Zavasnik univ. dipl. psih., specialistka klinične psihologije
Objavljeno: Dobro jutro, 14. april 2007
